• Domov
• Bolnišnica
• Oddelki
• Ambulante
• Osebje
• Pogosta vprašanja
• Donatorji in sponzorji
• Kontakti
• Katalog informacij JZ

 

 

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj (BGP Kranj) je specializirana bolnišnica za zdravstveno varstvo žensk in novorojenčkov, za specialistično zdravstveno varstvo žensk in novorojenčkov in za zdravstveno varstvo žensk na primarnem nivoju.
Bolnišnično zdravstveno varstvo obsega ginekološko in porodniško dejavnost. Ginekološko dejavnost izvajamo na ginekološkem oddelku, dveh operacijskih sobah ter v enoti za intenzivno nego. Porodniška zdravstvena dejavnost se izvaja na posteljah za patološko nosečnost, v porodni sobi, na porodniškem oddelku in otroškem oddelku.
Specialistično zdravstveno varstvo žensk obsega urgentno ambulanto, Center za bolezni dojk, ultrazvočno in amnioskopsko ambulanto. Center za bolezni dojk (CBD) deluje v okviru naše bolnišnice od leta 1999.
Kontrole novorojenčkov po odpustu iz bolnišnice se vršijo v neonatalni ambulanti, kjer se opravljajo tudi ultrazvočne preiskave trebuha, glave in kolkov novorojenčkov in dojenčkov.
Dispanzersko dejavnost na področju zdravstvenega varstva žensk opravljamo v dveh ginekoloških ambulantah in ultrazvočni ambulanti. Za naše ginekologe je bilo 12.02.2010 opredeljenih 16.910 pacientk.
S ponosom lahko povemo, da smo v petdesetih letih opravili preko 236.000 sprejemov, preko 122.000 operativnih posegov in v naši bolnišnici je rodilo več kot 92.000 žensk. Ponosni pa smo tudi na najvišje priznanje Mestne občine Kranj, ki smo ga prejeli ob 50. obletnici delovanja.
Trenutno smo po številu porodov na 5. mestu med slovenskimi porodnišnicami, porodništvo pa predstavlja tretjino naše bolnišnične dejavnosti.

Število porodnih postelj

5 postelj in še rezervna ( posebna soba za snemanje zunanjih CTG).
Vsaka postelja ima tudi CTG aparat in ustrezne črpalke.

Število postelj na ginekološko - porodniškem oddelku

Skupaj: 63 postelj za odrasle in 5 postelj v neonatalni intenzivni negi

Ker v naši bolnišnici izvajamo zunanji obrat ploda v medenični vstavi, imamo najnižji procent carskih rezov to je 10% od števila vseh porodov v letu.

Število velikih, malih operacij v letih 2005 – 2009

ŠTEVILO ROJSTEV

Število rojstev se v zadnjih letih povečuje, v letu 2008 smo imeli v naši porodnišnici 1.450 porodov, v letu 2009 pa 1.516. Glede na trenutno stanje porodov pričakujemo, da bo v letu 2010 blizu 1.600 porodov. Demografski kazalniki kažejo, da se bo trend večanja števila porodov nadaljeval vsaj do leta 2014.

V letu 2010 je do 31.11.2010 rodilo 1472 žensk 1489 otrok.

Kader

Število dežurnih mest

4 dežurna mesta:

Število prebivalcev, za katere smo referenčni center
Gravitacijsko območje, ki ga pokriva BGP Kranj:

Kranj, Šenčur, Tržič, Cerklje na Gorenjskem, Naklo, Preddvor, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas – Poljane, Jezersko, Radovljica, Žiri, Komenda, Vodice.
Manjše število pacientk prihaja tudi iz Ljubljane, Medvod, Bleda, Jesenic, Kamnika, Kranjske Gore, Bohinja, Domžal, Žirovnice in ostalih slovenskih občin.

Vir: SORS, Št. prebivalcev na dan 30.6.2010, seštevek št. prebivalcev naštetih občin

RAZVOJNA STRATEGIJA BGP KRANJ

Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj bo postala osrednja regijska bolnišnica, specializirana za zdravstveno varstvo žensk in novorojenčkov, za specialistično zdravstveno varstvo žensk in novorojenčkov in za zdravstveno varstvo žensk na primarnem nivoju. Že v preteklosti smo si ustvarili prepoznavno ime. Z dolgoletnimi strokovnimi izkušnjami in aktivnim pristopom vseh zaposlenih ob jasno postavljeni viziji in strategiji bomo ostali prepoznavna bolnišnica v ožjem (slovenskem) in širšem (EU) okolju. Z vključitvijo sorodne zdravstvene dejavnosti (deficitarne v gorenjski regiji) obstaja realna možnost širitve našega delovanja.


Naše visoko strokovno usposobljeno osebje bo zagotavljalo vrhunske storitve za naše pacientke. Pri obravnavi pacientk se bomo posluževali individualnega pristopa ter prisluhnili potrebam in željam pacientk.
Skrbeli bomo za nenehen razvoj stroke, uvajali bomo nove diagnostične in terapevtske metode, skrbeli bomo za razvoj kadrov in ustvarili takšno klimo, v kateri se bodo naši pacienti in zaposleni odlično počutili.
Poenostavili bomo podporne procese. Vsi procesi v bolnišnici imajo za cilj čim bolj kakovostno obravnavo bolnika. S tem mislimo na podporne procese, saj v kolikor so le ti neracionalno organizirani, povzročajo dodatne stroške, kar v končni fazi pomeni manj denarja za obravnavo in oskrbo pacientov. V kolikor bomo ugotovili, da lahko določene storitve ceneje kupimo kot pa izvajamo v Bolnišnici, bomo to tudi storili. Navedeno velja le za nemedicinske storitve.
Sledili bomo sodobnim trendom v informatiki. Posodobili smo bolnišnični informacijski sistem, v prihodnosti pa bomo vzpostavili e-arhiv ter z njim povezali ultrazvok (in digitalni mamograf v primeru širitve Centra za bolezni dojk).

Geografska pokritost BGP Kranj

Z opravljenimi analizami smo želeli prikazati umestitev BGP Kranj kot bolnišnice v slovenskem prostoru, prikazati potrebe zavarovank gorenjske regije in obenem pokritost potrebnih storitev s strani bolnišnice. Na ta način želimo z argumenti dokazati nujnost obstoja BGP Kranj tako znotraj Gorenjske kot tudi države.

Pripravili smo dve analizi, in sicer analizo števila živorojenih v BGP Kranj v primerjavi s številom vseh živorojenih v Sloveniji za leto 2008 (zadnji dosegljivi statistični podatki) po statističnih regijah, upravnih enotah in občinah. Analizirali smo tudi opredeljene ženske za ginekologe BGP Kranj, da bi ugotovili, koliko žensk in iz katerih statističnih regij, upravnih enot in občin imajo izbranega ginekologa v BGP Kranj. Podatke o številu opredeljenih žensk po lokaciji bivanja smo razdelili v posamezne starostne skupine. Za dve primerljivi starostni skupini smo izračunali delež glede na statistične podatke Slovenije po statističnih regijah, upravnih enotah in občinah.
V letu 2008 se je v BGP Kranj rodilo 7 % vseh rojenih otrok v Sloveniji. Kar 56 % otrok gorenjske regije, rojenih leta 2008, se je rodilo prav v Kranju, kljub bližini jeseniške porodnišnice (predvsem gornjesavska dolina), približno enaki oddaljenosti do ljubljanske porodnišnice (Škofja Loka) in približno enaki oddaljenosti do postojnske porodnišnice (Žiri). Iz osrednjeslovenske regije se je rodilo v BGP Kranj 3 % vseh otrok, rojenih leta 2008.

V BGP Kranj so se leta 2008 rodili otroci iz večine statističnih regij, saj le iz dveh regij, to je koroške in pomurske, ni bilo nobenega rojstva v BGP Kranj. Glede na podatke o rojstvu otrok v BGP Kranj po upravnih enotah so najbolj pokrite upravna enota Tržič, Kranj in Škofja Loka. Podatki kažejo, da je večina otrok gorenjskih občin rojena v BGP Kranj, in sicer največ, več kot 90%, iz občine Preddvor, sledijo z več kot 80 % Železniki, Naklo in Gorenja vas – Poljane, z nekaj odstotki manj pa še Kranj, Tržič in Šenčur.
Na dan 12.2.2010 je bilo za ginekologe BGP Kranj opredeljenih 16.910 žensk. Analiza je pokazala, da BGP Kranj pokriva žensko populacijo iz različnih območij, saj imajo v BGP Kranj izbranega ginekologa ženske iz vseh statističnih regij Slovenije.
19 % žensk v starostni skupini 20 – 39 let in 21 % žensk v starostni skupini 40 – 64 let gorenjske regije ima izbranega ginekologa v BGP Kranj.
Glede na upravne enote pokriva BGP Kranj 37 % žensk v starostni skupini 20 – 39 let in 46 % žensk v starostni skupini 40 – 46 let upravne enote Kranj. Velika je tudi pokritost BGP Kranj žensk upravne enote Tržič. Če pa gledamo podatke po občinah, potem je največja pokritost občin Preddvor, Kranj, Šenčur, Jezersko.

Skladno s potrebami zavarovank Gorenjske in našimi kapacitetami lahko trdimo, da smo sposobni pokriti potrebe gorenjskih žensk in z argumenti dokazujemo nujnost obstoja BGP Kranj znotraj Gorenjske kot tudi države. Še več, z aktivnim pristopom se bomo trudili, da si bodo našo bolnišnico za rojstvo svojih otrok vse bolj pogosto izbrali bodoči starši upravne enote Škofja Loka, Radovljica, Kamnik in Domžale.

Razvoj kakovosti in nenehno preverjanje le te na vseh področjih našega delovanja

Zavedamo se, da brez nenehnega nadgrajevanja kakovosti in nenehnega nadzora le te na vseh področjih našega delovanja (strokovno, organizacijsko, poslovno) ne moremo dolgoročno zagotavljati storitev, kakršnih naši pacienti pričakujejo, zahtevajo in jim tudi pripadajo. Zavedamo se nujnosti standardizacije delovnih procesov in zdravstvenih storitev, kot tudi rednega merjenja kazalnikov kakovosti. V tem strateškem obdobju bomo sistemsko pristopili k identifikaciji vzrokov odstopanj in odpravljanju le teh. Uvedba kliničnih poti na področju ginekologije in porodništva, redna analiza rezultatov in primerjava z ostalimi slovenskimi bolnišnicami, kakovostno pedagoško delo s prenosom znanja na mlade, vključevanje v raziskovalno delo ter nenehna odprtost do naših uporabnikov in poslovnih partnerjev so poti, da naša bolnišnica ostane poznana, cenjena in izbrana bolnišnica.

Kakovost na perinatalnem področju

Na področju perinatologije smo v zadnjih štirih letih naredili velik korak pri razvoju stroke in kakovosti. Z našimi strokovnimi in kakovostnimi storitvami, zagotavljamo varno in kakovostno, celostno in individualno obravnavo naših uporabnic. Pokazatelj našega strokovnega in kakovostno opravljenega dela je zadovoljstvo naših uporabnic, katerega spremljamo z izvedenimi internimi anketami. Rezultati ankete izvedene v letu 2010 so zelo spodbudni, saj so vse anketiranke 100 % zadovoljne in bi našo porodnišnico priporočile tudi drugim.
Na področju strokovnega razvoja, smo sistematično pristopili k lajšanju porodne bolečine, kar pomeni, da zagotavljamo 24 urno pokritost strokovnega osebja, ki nudi in izvaja porodno analgezijo. Le-ta vključuje: EPA (epiduralna porodna analgezija), Remifentanil in TENS. Akupunkturo, hipnozo v dogovoru z anesteziologom in aromaterapijo v dogovoru z diplomirano babico.
Z veseljem lahko povemo, da se je od januarja 2010 do septembra 2010 dvignila uporaba porodne analgezije EPA in Remifentanila, s 25 % na 33 %.
V mesecu maju 2010 smo bili prvi, ki smo pričeli uvajati Dianatal gel. Z Dianatal gelom naj bi se čas prve in druge porodne dobe skrajšal. Prav tako naj bi se zmanjšal procent porodnih poškodb mehkih tkiv in epiziotomij.
Do 30.09.2010 je bilo 86 uporabnic Dianatal gela.
Že dolgo časa smo porodnišnica z najnižjim procentom carskih rezov. Od leta 2004 do leta 2009 smo imeli 8,9 % carskih rezov. Do konca septembra 2010 smo imeli 1.176 porodov, od tega 122 carskih rezov, kar predstavlja 10 % vseh porodov. Prav tako imamo nizek odstotek V.E. 1 %. Do konca septembra 2010 smo imeli 1,2 % V.E. Dober kazalnik kakovosti na perinatalnem področju je tudi nizek % transfuzij. V obdobju od leta 2004 do 2009 je bil 0,1 %. Do 30.9.2010 smo imeli samo en primer, ko je porodnica potrebovala transfuzijo. Prav tako imamo zelo malo histerektomij po porodu. V petletnem obdobju od leta 2004 do leta 2009 smo imeli le 2 primera. Do konca leta 2010 pa nismo imeli nobene histerektomije po porodu. V primerjavi z ostalimi porodnišnicami imamo nekoliko višji % poškodb porodne poti III. in IV. stopnje, in sicer 1,1 % vseh porodov- z opravljeno dodatno analizo pa smo ugotovili, da je ta visok procent posledica sistemsko napačnega evidentiranja poškodb. Prav tako imamo nizek procent epiziotomij.
V naši porodnišnici smo bili prvi, ki smo uvedli prisotnost partnerja/moža pri porodu in zunanje obrate ploda pri medenični vstavi. Zaradi slednjega, vaginalnih porodov pri medenični vstavi in vaginalnih porodnih po carskih rezih, imamo nižji procent carskih rezov in ročnih pomoči.
Z veseljem lahko povemo, da nam število porodov od leta 2006 narašča, ko je bilo 1.293 porodov, v letu 2010 pa pričakujemo okoli 1.600 porodov. Kljub naraščanju števila porodov v celi Sloveniji, se pri nas procent porodov iz meseca v mesec dviguje za 2 %.
Odlična je tudi oskrba naših novorojenčkov, z izjemno nizko perinatalno in zgodnjo neonatalno smrtnostjo. V druge bolnišnice je premeščenih približno 1,5% novorojenčkov s težavami.
V sklopu šole za starše sodelujemo z ZD Kranj, tako da imamo en sklop predavanj, v katerem predstavimo porodnišnico in načine lajšanja porodne bolečine.
Poleg tega, paru omogočimo individualni ogled porodnišnice in pogovor, v katerega sta vključeni pomočnica direktorice za področje ZN ali njena namestnica in diplomirana babica.
Našim uporabnicam je predstavljena tudi možnost izbire izbrane babice in ginekologa porodničarja pri porodu.
Naša bolnišnica je tudi učna baza za srednje zdravstvene šole in visoke šole za zdravstveno nego in zdravstveno fakulteto v Ljubljani. Zdravniki v naši bolnišnici so mentorji mladim specializantom in sekundarijem. Naši zdravniki skrbijo za nenehen razvoj stroke na vseh področjih našega delovanja (ginekologija in porodništvo, pediatrija-neonatologija in anesteziologija). Tako zdravniki kot medicinske sestre in babice svoje znanje nadgrajujejo z izobraževanjem tako na internih kot tudi eksternih izobraževanjih. Z uvajanjem novih postopkov in metod dela pridobijo in nadgradijo tudi nove praktične veščine.
V naši bolnišnici se trudimo tudi z izobraževanjem širše javnosti. V ta namen smo posneli že 14 izobraževalnih oddaj. Oddaje si lahko ogledajo na naši spletni strani, LCD-jih v naših čakalnicah. Prav tako so se naše oddaje predvajale na lokalnih televizijah.

Stabilno poslovanje

Bolnišnica lahko na dolgi rok uspešno posluje in se razvija le ob uspešnem poslovanju, katero ima kot rezultat presežek prihodkov nad odhodki. Glede na trenutno situacijo, ko se bodo sredstva za zdravstvo najverjetneje nekoliko zmanjšala zaradi vpliva gospodarske krize in posledično manj pobranih prispevkov, menimo da je bistvenega pomena obvladovanje stroškov. Da bi lahko bolje obvladovali poslovanje, je pomembno vedeti, kakšne stroške povzročajo posamezne storitve, ter stroške obvladovati na mestu njihovega nastajanja. Zato bomo spustili odgovornost za stroške na nivo vodij oddelkov. Tako bo vsak vodja prejel plan stroškov, pri izdelavi katerega bo tudi sodeloval, med letom pa bomo spremljali uspešnost uresničevanja le tega. Prav tako bomo nadaljevali z izračunom lastnih cen naših najpogostejših storitev. Lastna cena storitev bo lahko podlaga za boljše obvladovanje poslovanja, spremljanje odstopanj ter morebitne postopke dokazovanja napačnega vrednotenja posamezne storitve s strani zavarovalnice.

Razvoj ginekologije in porodništva

Sledili in sooblikovali bomo doktrino na področju ginekologije in porodništva. Tesno bomo sodelovali s terciarnimi ustanovami ter drugimi bolnišnicami. Vključevali se bomo v znanstveno raziskovalno delo doma in v tujini z željo zagotoviti našim uporabnikom najsodobnejše storitve.
Ginekologija predstavlja dve tretjini bolnišnične dejavnosti. Vse manj je indikacij za večje operativne posege, vse pogostejši so endoskopski posegi, kar pripomore tudi k skrajševanju ležalne dobe in hitrejšemu pooperativnemu okrevanju operirank.
Hiter je razvoj histeroskopij, ki se vse bolj opravljajo ambulantno (minihisteroskopije) in niso le diagnostične, ampak tudi terapevtske. V tej smeri gredo tudi sodobni pristopi zdravljenja inkontinence kot tudi postopkov sterilizacije. Seveda pa je predpogoj izurjenost operaterjev in sodobna endoskopska oprema. Kandidirali bomo na nacionalnih razpisih ZZZS za dodaten program.
Na področju perinatologije si bomo prizadevali za nadaljnji porast števila porodov, podprtim s sodobnim doktrinarnim pristopom, na drugi strani pa tudi upoštevajoč vse večje želje in zahteve naših pacientk (lajšanje porodne bolečine, alternativni položaji, sodobne porodne postelje, intimnost,…). Vse svoje znanje bomo usmerili k še nižji perinatalni in zgodnji neonatalni umrljivosti (pod slovenskim povprečjem). Še vedno izstopamo po nizkem odstotku porodov s carskim rezom (zunanji obrat otroka v 34. do 35. tednu nosečnosti).
Ob ustrezni pravni pokritosti bi lahko eni izmed prvih uvedli babiški porod kot nadgradnjo vodenja normalne nosečnosti s strani diplomiranih babic v Dispanzerju za ženske kot tudi v patronažni službi po porodu. Ponovno poudarjamo, da bi bolnišnica morala imeti svojo materinsko šolo, ki bi visoko strokovno izobraževala bodoče starše in jih čim bolj pripravila na porod.
Anesteziologija v ginekologiji in porodništvu, ki je v zadnjih letih v naši bolnišnici naredila velik korak k visoki strokovnosti, z uvajanjem novih tehnik in zdravil (regionalna in splošna anestezija, epiduralna anestezija, lajšanje porodne bolečine s širokim spektrom možnih oblik) kot tudi z odlično predoperativno pripravo operirank in porodnic, se bo tudi v prihajajočih letih intenzivno razvijala. Anesteziologi naše bolnišnice so postali eni izmed vodilnih v svoji stroki znotraj Slovenije. Svoje znanje pri uporabi ultrazvoka bodo prenašali na mlajše kolege. Dokončno bomo uredili krvno banko in na ta način še povečali varnost naših pacientk.
Tudi v bodoče bomo skrbeli za sodobno neonatologijo, podprto s strokovno usposobljenostjo in sodobno opremo ter tako omogočili zdravljenje bolnim novorojenčkom v naši bolnišnici. Vršili bomo presejalne teste (TSH, FA, TEOAE, UZ kolkov) kot tudi potrjevali oz. zavrnili intrauterino ugotovljene prirojene napake (ultrazvočne preiskave sečil, glavice,…).
Zaradi zgodnjih odpustov iz porodnišnice bomo novorojenčke s težavami kontrolirali ambulantno.
Ambulantna dejavnost se skladno s krajšanjem ležalne dobe v bolnišnici, večje obolevnosti in staranja prebivalstva vse bolj veča. Našim pacientkam bomo tudi v bodoče nudili vso visoko strokovno oskrbo (obravnava rizičnih nosečnic in meritev dolžine materničnega vratu, pretokov v popkovničnih žilah, merjenje nuhalne svetline z dvojnim hormonskim testom,…). Razmisliti bi veljalo tudi o uvedbi ambulante za mladostnice in ženske v perimenopavzi. Aktivno bomo izvajali programe za zgodnje odkrivanje in zdravljenje raka na materničnem vratu. Preventivno bomo delovali tudi pri preprečevanju infekcij rodil, vključno s spolno prenosljivimi boleznimi.

Trudili se bomo za obstoj in razvoj Centra za bolezni dojk, ki bi ob digitalizaciji postal regijski center. S celostno obravnavo naših pacientk bi lahko tudi v bodoče benigne tumorje dojk operirali v naši bolnišnici.
Glede na strokovnost citološkega laboratorija za brise materničnega vratu bomo vse naše napore usmerili v to, da ostanemo na seznamu laboratorijev za citološko diagnostiko brisov materničnega vratu.

Tudi v prihodnjih letih bomo skrbeli za načrtno izvajanje vseh postopkov kot tudi preventivne ukrepe in izobraževanje osebja in pacientov s ciljem preprečevati bolnišnične okužbe.
Bolnišnica ima širši družbeni pomen za prebivalstvo spodnje Gorenjske pri zagotavljanju pravic in celovitih storitev zdravstvenega varstva vseh obdobij, od rojstva dalje, vzgoja mladostnikov, priprava na odgovorno starševstvo, načrtovanje družine, nosečniško, obporodno in poporodno varstvo kot tudi aktivno varstvo žensk.

Razvoj kadrov

Nenehen strokovni razvoj kadrov, ki jim naša bolnišnica omogoča uresničitev njihovih poklicnih karier, je eden izmed predpogojev za uspešno delovanje bolnišnice. Organizacijske procese bomo prilagodili v smeri prenosa odločanja, pravic in odgovornosti na srednji nivo managementa. Aktivno iskanje bodočih zaposlenih že med izobraževanjem (učna bolnišnica) je zagotovilo dolgoročnega kakovostnega delovanja bolnišnice. Zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih bomo neprestano spremljali. Omogočali bomo izobraževanje skladno z našimi potrebami. Zaposlovali bomo kader, ki je specifičen za našo bolnišnico, a obenem tudi uporaben na različnih področjih našega delovanja.

Širitev dejavnosti

S celostno prenovo bolnišnice bomo zagotovili prostorske zmožnosti za dodatne operativne stroke, zlasti tiste, ki so na Gorenjskem deficitarne. Poleg prostorov smo tudi kadrovsko dovolj dobro pokriti. Menimo, da obstaja tudi potreba po razvoju »Protibolečinske ambulante« za področje spodnje Gorenjske, kar bi lahko zagotovili v okviru naše bolnišnice.
V letu 2008 smo ocenili možnosti uvedbe samoplačniških storitev. Tako smo v letu 2008 ponudili določene samoplačniške storitve, kot je nuhalna svetlina in dvojni hormonski test, zapis UZ posnetka otročka na DVD, v letu 2009 pa še UZ kolkov novorojenčkov. V letu 2010 bomo uvedli še samoplačniške ginekološke ambulantne preglede.

Kontinuirana medijska promocija

Z željo po dvigu ugleda bolnišnice kot tudi dvigu zavesti o pomenu in skrbi za lastno zdravje pri naši ciljni populaciji smo do sedaj posneli 14 oddaj z naslovi Dekleta, žene, matere in Samopregledovanje dojk (izobraževalni video).
V letu 2007 smo prenovili spletno stran Bolnišnice, omogočili naročanje preko spleta, v prihodnje pa bomo dodali dodatne vsebine tako informativnega kot tudi vzgojnega značaja. Izdelali smo brošure za informiranje naših pacientk. Tudi v prihodnje bomo preko ustreznega gradiva po eni strani informirali pacientke in hkrati gradili podobo pacientkam prijazne bolnišnice oz. porodnišnice.

Informatika

Informatika postaja čedalje bolj pomembna pri našem poslovanju. V letu 2009 smo vpeljali nove on-line kartice zdravstvenega zavarovanja. V prihodnosti pa vidimo priložnosti predvsem v digitalizaciji opreme (ultrazvoki, mamograf) ter digitalni izmenjavi slik, elektronskem zdravstvenem kartonu in elektronskem arhiviranju. Na področju e-poslovanja trenutno še obstajajo določeni pomisleki glede zagotavljanja varnosti in ustreznosti e-podpisovanja, vendar predvidevamo, da bo v naslednjem petletnem obdobju to rešeno.


Uvedba in sistematično spremljanje kakovosti

Sodelujemo v okviru projekta Kakovost v zdravstvu Slovenije Q028-Perinatologija.
Spremljali smo kazalnike kakovosti in vršili notranji strokovni nadzor. V letu 2010 smo izdelali dve klinični poti, in sicer za male operativne posege na ženskem reproduktivnem sistemu in klinično pot za medikamentozno prekinitev nosečnosti.
Opravili smo tudi več anket o zadovoljstvu zaposlenih in pacientov, lastnih kot tudi v okviru MZ.


Zadovoljstvo pacientk na ginekološkem oddelku v letu 2010
Anketa je pokazala, da je večina pacientk na ginekološkem oddelku zadovoljnih tako s kakovostjo storitev kot tudi z odnosom osebja.
Glede na preteklo leto je nekoliko manj pacientk sodelovalo pri dogovoru datuma sprejema v bolnišnico in v več primerih je bil datum sprejema preložen na kasnejši čas, občutno pa se je skrajšal postopek od sprejema pacientke do namestitve na oddelek.
Zelo se je izboljšala ocena vljudne in spoštljive obravnave pacientk s strani zdravnikov (iz 82 % v letu 2009 na 92 % v letu 2010), razumljivost odgovorov zdravnikov (iz 66 % v letu 2009 na 81 % v letu 2010). Vljudna in spoštljiva obravnava pacientk s strani medicinske sestre je bila visoko ocenjena že v preteklem letu in je v letu 2010 ostala na približno enaki ravni (92 %). Izboljšala se je ocena razlage zdravnikov v primeru skrbi in strahu pacientk pred posegi in razumljivost razlage. Precej se je povišala ocena razumljivosti odgovorov medicinske sestre (iz 79 % v letu 2009 na 94 % v letu 2010). Poslabšala pa se je ocena glede zagotavljanja zasebnosti pacientkam s strani zdravnikov, medtem ko se je s strani medicinskih sester izboljšala.
V primeru prošnje za pomoč so pacientke v 94 % čakale manj kot 5 minut in v 96 % so pacientke dobile enake informacije tako od zdravnika kot od medicinske sestre, kar je enak rezultat kot v preteklem letu.
86 % pacientk je odgovorilo, da so se njihovi družinski člani vedno lahko pogovorili z zdravnikom, medtem ko jih je v preteklem letu tako odgovorilo 72 %.
Razlogi za jemanje zdravil so bili pojasnjeni prav vsem pacientkam (v preteklem letu 90 %), v 91 % pa je osebje storilo vse za zmanjšanje bolečin.
Da sta bili kopalnica in stranišče vedno čisti, je odgovorilo 74 % pacientk, kar je enako kot v preteklem letu.
Vse pacientke so dobile ustne in pisne informacije, kako jemati zdravila, medtem ko je informacije o stranskih učinkih zdravil dobilo 58 % pacientk, kar je manj kot v predhodnem letu. Na katere opozorilne znake svoje bolezni morajo biti pozorne, je bilo pisno informiranih 74 % pacientk.
Nekoliko boljše so ocene medicinskih sester kot ocene zdravnikov.
Tudi v prihodnje se bomo še naprej trudili za izboljšanje rezultatov na tistih področjih, kjer so slabše ocene (zagotavljanje zasebnosti, čistoča kopalnice in stranišča, informacije o pravicah in dolžnostih pacientk ter stranskih učinkih zdravil) in kjer je to možno, saj je naš vodilni moto zadovoljstvo pacientk.

Večina pacientk porodnega in porodniškega oddelka je zadovoljnih tako s kakovostjo storitev kot tudi z odnosom osebja. Vse anketiranke so dobile zelo dober vtis ob sprejemu v bolnišnico. Podatki kažejo, da se vedno več porodnic odloča za lajšanje porodne bolečine z epiduralno analgezijo.
Že v letu 2009 zelo visok odstotek porodnic, ki so bile zadovoljne z odnosom zdravnika, babic in bolniških strežnic v porodni sobi, se je v letu 2010 še povečal (za zdravnike iz 73 na 81 %, za babice iz 85 na 93 %, za strežnice iz 73 na 79 %). Tudi s potekom poroda je bilo v letu 2010 več zadovoljnih porodnic kot v letu 2009 (nezadovoljnih je bilo 2 %, v preteklem letu pa 4 %).
Primerjalno na leto 2009 se je v letu 2010 izboljšal tudi odnos sobnega ginekologa na oddelku (zelo zadovoljnih 66 % in zadovoljnih 30 %, v preteklem letu pa zelo zadovoljnih 56 % in zadovoljnih 38 %) ter sobnega otroškega zdravnika (zelo zadovoljnih 93 % in zadovoljnih 7 %, v preteklem letu pa zelo zadovoljnih 85 % in zadovoljnih 15 %). Nekoliko se je poslabšal odnos sestre za mamice in otroške sestre. Izboljšal se je tudi odnos fizioterapevtke in odnos oddelčnih strežnic. Porodnice so pohvalile tudi okus hrane in število obrokov. Več porodnic kot v preteklem letu meni, da so obiski ob primerni uri.
Da je pacient zadovoljen, zagotovo vemo takrat, ko se ponovno vrne po storitve ali ko te priporoči prijateljem, znancem. Ocenimo lahko, da so porodnice zadovoljne, saj bi prav vse priporočile našo porodnišnico prijateljem, znancem, in sicer predvsem zaradi strokovnosti in prijaznosti osebja.
Vse to nakazuje, da smo na pravi poti, kar zadeva strokovnost osebja, kakovost opravljenih storitev kot tudi naš individualni pristop do pacientov in prijaznost osebja.

V dispanzerju za ženske so pacientke zadovoljne z izbranim ginekologom, saj zelo redke razmišljajo o zamenjavi svojega ginekologa in večina bi priporočila svojega izbranega ginekologa prijateljicam.
Prav vse ocene so se izboljšale v primerjavi z letom 2009.
V primerjavi s preteklim letom se je izboljšala ocena postopka naročanja in zmanjšale so se težave z naročanjem na pregled, približno na enaki ravni pa je ostal odstotek pacientk, ki pridejo na pregled v skladu s pričakovanji, tudi ocena medicinske sestre, pri kateri so se pacientke naročale, se je izboljšala. Izboljšala se je ocena o času, ki ga nameni zdravnik pacientki. Čakanje na pregled se je večini pacientk iz 30 na 60 minut v letu 2009 skrajšalo na 15 do 30 minut v letu 2010. Za malenkost se je izboljšala ocena zanimanja zdravnika za težave pacientk, nekoliko pa se je povečala tudi ocena zadovoljstva s pregledom. Povečala se je tudi ocena razumljivosti podajanja informacij in zadostnost podanih informacij.
Izboljšala se je ocena možnosti izražanja pohval oziroma pritožb. Boljša je tudi ocena odnosa ostalega osebja, prav tako je boljša ocena o strokovnem delu tega osebja, izboljšala se je tudi ocena korektnosti medicinske sestre ob pregledu.
Izboljšala se je ocena informacij o delovanju dispanzerja, ocena o urejenosti ambulant, čakalnice in sanitarij, izboljšala se je tudi zagotovitev zasebnosti.
Zelo se je izboljšala ocena primernosti parkirnih mest.
Ocene zadovoljstva s posameznimi kazalniki so na splošno visoke in ni večjih odstopanj, vendar se bomo še vedno trudili za optimalno izboljšanje na področjih, na katere lahko vplivamo. Trudili se bomo upoštevati tudi mnenja in predloge, ki so jih pacientke navedle v zaključku vprašalnikov.


Še naprej se bomo trudili v največji možni meri zadovoljiti in upoštevati želje ter koristne predloge pacientk, da bi veseli dogodek rojstva ponovno želele doživeti v naši porodnišnici, ginekološke pacientke pa, da bi se z zaupanjem prepustile naši oskrbi.

KAZALNIKI KAKOVOSTI 2007

1. Število padcev s postelj na 1000 oskrbnih dni
V letu 2007 padcev iz postelj nismo imeli.
2. Število preležanin, nastalih v bolnišnici, na 1000 hospitaliziranih bolnikov
Preležanin v letu 2007 nismo imeli – smo namreč bolnišnica, kjer nimamo nepokretnih pacientov dlje kot 1 dan (dan OP posega), potem pa pacientke vstajajo in hodijo.
3. Čakalna doba za računalniško tomografijo
Te preiskave v naši hiši ne delamo
4. Čakanje na odpust. Dnevi, ko bolniki, ki so končali zdravljenje v akutni bolnišnici, čakajo na odpust
V letu 2006 je pri nas po končanem akutnem zdravljenju 5026 sprejetih in zdravljenih pacientk, ostalo do čakanja na odpust 257 pacientk in to skupaj 649 dni.
Čakanje je trajalo največkrat le 1- 2 dni, nekajkrat 3 ali 4 dni, 3x 10 dni, 1x 12, 1x 14 in 1x 15 dni, v povprečju pa 2,5 dneva.
5. Delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v bolnišnico v 7 dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov, povezanih z boleznijo
Od 3.309 ginekoloških primerov je bilo ponovno sprejetih 122 žensk.
6. Bolnišnične okužbe
Za nadzor nad bolnišničnimi okužbami skrbi KOBO. V letu 2007 okužbe z MRSA v naši ustanovi nismo zabeležili.

1. Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni

V letu 2008 padcev s postelj nismo imeli.

Število oskrbnih dni je bilo 18580.

2. Število razjed zaradi pritiska na 100 hospitalizacij

V letu 2008 nismo zabeležili nobenega primera razjede zaradi pritiska.

3. Čakalna doba za CT

Te preiskave ne delamo.

4.Čakanje na odpust

Čakanja na odpust nismo imeli.

5. Število ponovnih sprejemov

Ponovnih sprejemov je bilo 119. Število vseh odpuščenih bolnikov je bilo 6700.

6. Bolnišnične okužbe

Za nadzor nad bolnišničnimi okužbami skrbi KOBO. MRSE v letu 2008 nismo zabeležili.

© Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj. Vse pravice pridržane.

Izdelava 2010 Nanosplet.com